Najprej začnimo na začetku. Katere korake sintetizator naredi, da pretvori besedilo v zvok?
Vzemimo kot primer stavek: Danes je lep dan. V razredu je 25 učencev.
Sintetizator najprej vsakemu delu besedila določi oblikoskladenjsko oznako. To je oznaka, ki pove več informacij o besedi.
Če pogledamo označeno besedo v levi sliki, lahko na desni vidimo kaj kakšna črka pomeni. To pomaga naslednjim korakom tako, da vedo s kakšno besedo se ukvarjajo. Kot vemo, je lahko naglas v besedi drugačen glede na to v katerem sklonu je in tega sintetizator brez tega ne more vedeti.
Grafemska pretvorba skrbi za pretvarjanje vseh simbolov, kratic, števil v besede. To je pomembno zato, da sintetizator ve, kako naj ta znak/število izgovori.
Naš stavek sedaj izgleda tako: Danes je lep dan. V razredu je petindvajset učencev.
Fonemska pretvorba pretvori besede iz prejšnjega koraka in oblikoskladenjskih oznak v fonemski zapis besede. Tako bo sintetizator vedel, kje se nahaja naglas in kako naj izgovori besedo.
Naš stavek sedaj izgleda tako:
Beseda |
SAMPA |
Danes |
d a: n E s |
je |
j E |
lep |
l e: p |
dan |
d a: n |
. |
. |
V |
v |
razredu |
r a z r e: d u |
je |
j E |
petindvajset |
p e: t i n d v a j s E t |
učencev |
u tS E: n t s E v |
. |
. |
Tukaj sintetizator določi parametre kot so višina, ton, dolžina vsakega dela posnetka posebej.
V zadnjem koraku sintetizator vzame podatke fonemske pretvorbe in prozodične parametre ter na svoj način tvori človeku podoben glas. Kot rezultat dobimo posnetek, v katerem je govor.
Kako je bil sintetizator narejen in bolj podroben potek dogodkov, ki se zgodijo pri sintetiziranju lahko preberete tukaj.
Če vas zanima, kakšen glas je imel sintetizator v preteklosti in kako je bil narejen, pritisnite tukaj.